Več časa z otrokom ne pomeni boljše starševstvo
To je ena tistih stvari, ki si jih kot starši izjemno težko priznamo. V sodobni vzgojni kulturi nas svarijo pred odsotnostjo in smo sprejeli tiho pravilo. Pa je to resnica?
To je ena tistih stvari, ki si jih kot starši izjemno težko priznamo. V sodobni vzgojni kulturi nas svarijo pred odsotnostjo in smo sprejeli tiho pravilo: več časa kot posvetim otroku, boljši starš sem, več povezanosti gradiva in bolj zdrav bo najin odnos.
Pa je to resnica?
Mnogi starši večino svojega prostega časa podredijo otroku. Odrekajo se svojim hobijem, počitku, partnerstvu in stiku s prijatelji, da bi bili "prisotni". A ko potegnejo črto pod dolgim dnem, se v hiši še vedno kopičijo izbruhi, napetost in občutek oddaljenosti.
Resnica je nemara neprijetna, a osvobajajoča:
- Lahko si z otrokom v isti sobi ves dan, pa med vama ni niti minute resničnega stika.
- Lahko sediš na preprogi in se igraš z njim, medtem ko tvoje misli mrzlično rešujejo službene obveznosti, urnike ali skrbi.
- Lahko mu daš vso svojo fizično prisotnost, pa otrok v ozadju še vedno čuti čustveno praznino.
Zakaj se to dogaja?
Otrok ne meri časa v urah ali minutah — otrok doživlja vaše stanje.
Otrok ne reagira na časopisni urnik, ampak na vaš živčni sistem
Otrokov živčni sistem je kot izjemno občutljiv radar. Še preden izgovorite eno samo besedo ali predlagate igro, otrok nezmotljivo zazna,ali:
- ste resnično z njim tukaj in zdaj,
- v svojem telesu nosite tiho napetost in potlačeno jezo,
- ste do roba izčrpani, preobremenjeni in prazni,
- pa ste z mislimi razpršeni na sto koncev in le "oddelujete" čas z njim.
Tukaj se zgodi velik preobrat, ki ga večina staršev spregleda: več časa z otrokom, kadar v sebi nimate notranje stabilnosti, pogosto pomeni le več trenja.
Ko ste notranje izžeti, se vaša toleranca za otroško nespamet, počasnost ali odpor zmanjša na minimum. Čas, ki naj bi bil namenjen zbliževanju, se spremeni v serijo mikro-konfliktov:
»Kolikokrat ti moram ponoviti?«
»Pospravi že te kocke!«
»Zakaj mora biti pri vsaki stvari problem?«
Nastane začaran krog: več opozoril, več popravljanja, več kričanja in več občutka krivde. V ozadju pa leži vaša popolna notranja izčrpanost.
Otrok na vašo izžetost reagira z vedenjem — postane bolj zahteven, bolj glasen, bolj trmast ali pa se popolnoma zapre. To ne dela zato, ker bi potreboval še več količine vaše pozornosti. Reagira zato, ker nujno potrebuje drugačno verzijo vas.
- Potrebuje starša, ki je bolj prisoten v svojem telesu.
- Potrebuje starša, ki je bolj miren in sposoben nositi njegovo stisko.
- Potrebuje starša, ki ima jasne meje, postavil pa jih bo brez kričanja.
Rešitev ni več časa. Rešitev je več prisotnosti.
Rešitev za izboljšanje odnosa torej ni v tem, da odpovedujemo svoje osnovne človeške potrebe in poskušamo biti z otrokom vsak prosti trenutek. Pritiskanje na samega sebe z lepljenjem dodatnih ur ob otroku le še poveča vaš notranji pritisk.
Rešitev se glasi: Bodi bolj v sebi, ko si z njim.
Včasih je 20 minut resničnega, neprekinjenega in polnega stika vrednih več kot cel dan skupnega bivanja pod isto streho. V tistih dvajsetih minutah:
- ne popravljate otrokovega vedenja,
- ne hitite k naslednji opravilni točki na vašem seznamu,
- ne razlagate, ne poučujete in ne moralizirate.
Samo prisotni ste. Vaša pozornost je usmerjena v otrokov svet, vaše telo je mirno, vaše oči pa otroku sporočajo: »Tukaj sem s tabo. Varen si.« Otrok to doživi kot globoko sidro in varnost.
Starš, ki izgubi sebe...
Če daste ves svoj čas in energijo otroku, ob tem pa popolnoma zanemarite svoje potrebe, partnerstvo, počitek in vire moči — otrok s tem ne dobi več.
Dobi le manj stabilno, bolj razdražljivo in izčrpano verzijo vas.
Dober starš ni tisti, ki je otroku na voljo 24 ur na dan in se pri tem žrtvuje. Dober starš je tisti, ki zna poskrbeti za svoj notranji svet, da je lahko resnično prisoten takrat, ko je z otrokom. Prav ta premik iz količine v kakovost stika je tista razlika, ki iz korena spremeni celotno družinsko dinamiko.
Če čutite, da ste veliko z otrokom, pa v odnosu vseeno nekaj ne steče... problem ni v tem, da ne dajete dovolj. Problem je v kakovosti stika in stanju vašega živčnega sistema.
To je veščina, ki se je da naučiti.
Vabljeni v Šolo za starše z Miselnimi žabicami
Če si želite izstopiti iz kroga izčrpanosti, moraliziranja in konstantnih konfliktov ter razviti notranji mir, ki bo otroku ponudil resnično varnost, vas vabimo v Šolo za starše z Miselnimi žabicami.
Naučili se boste, kako pod otrokovim vedenjem prepoznati njegov Notranji svet, kako uporabljati simbolni jezik Miselnih žabic ter kako z uporabo 5-delnega komunikacijskega kompasa voditi otroka od prve reakcije do zavestne izbire.