Takojček v hiši in otrokova potrpežljivost

Imate tudi vi doma takojčka, ki vam pritisne na vse gumbe, ko hoče vse in to takoj?

V knjigah je čisto preprosto brati, kako biti do otroka potrpežljiv in ljubeč. Vsakdan pa nam hitro pokaže, da v praksi ni ravno tako preprosto. Drži?

Tudi mi smo takojčki

Živimo v družbi, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo, in priznajmo si, tudi odrasli smo se navadili, da stvari dobimo takoj. Poglejmo:

• Hitro pripravljena hrana v trgovinah, da nam vzame čim manj časa.
• Kava za s seboj, da se nam ni treba niti usesti.
• Spletni nakupi, kjer podjetja tekmujejo, kdo bo paket dostavil hitreje.
• Vrsta v trgovini, kjer z očmi že iščemo tisto z najmanj ljudmi, da bomo čim prej na vrsti.
• Dostava hrane, ki je pred vrati, preden pogrnemo mizo.
• Kuhinjski pripomočki, ki obljubljajo, da bo vse narejeno v nekaj minutah.
• Pametni telefoni in internet, s katerimi imamo cel svet tukaj in zdaj.

V ozadju vsega tega se skriva tiha želja po hitri zadovoljitvi. Potreba je potešena, za trenutek smo mirni, nato pa si želimo naslednjo hitro nagrado. Možgani se tega zelo hitro navadijo.

Pri vzgoji je najpomembneje, da opazimo, kako se to preliva tudi v naše starševstvo. Velikokrat si želimo, da je že konec: prigovarjanja, teženja, zavijanja z očmi, izbruhov. Želimo si mir in to takoj.

Potem pa se čudimo, da otroci še toliko bolj intenzivno pokažejo, da hočejo nekaj TAKOJ. V njih se oglasi polno MISELNIH ŽABIC. Otroci namreč na zunaj zelo glasno pokažejo marsikaj, kar se dogaja v njihovem notranjem svetu (in včasih tudi v našem). Miselne žabice, zagotovo.

Zakaj je potrpežljivost tako pomembna

Potrpežljivost je ena od najpomembnejših veščin za življenje. Med drugim pokaže, koliko smo zavetni in koliko zmoremo ostati mirni, prisotni. Pomaga nam:

• da mirneje, bolj razumevajoče in vztrajno dosegamo cilje,
• da osvajamo nove veščine,
• da gradimo odnose,
• da sprejemamo sami sebe na poti do boljše različice sebe,
• da se lažje soočamo s spremembami, ki jih prinaša življenje.

Otrok je kot malinovec

Otroci so svet intenzivnih doživljanj, eksplozija domišljije in polni sveže, čiste življenjske energije. Same miselne žabice. Recimo, da so kot malinovec: močan koncentrat.

Ko jih učimo potrpežljivosti, jih v resnici učimo, kako ta malinovec počasi redčiti z vodo. A ne preveč, ker nihče ne mara malinovca, ki ima okus po vodi. Njihove živahnosti, iskrivosti in navdušenja ne želimo izgubiti.

Na tej poti otrok potrebuje tri stebre.

Prvi steber - otrokove lastne izkušnje

Otroci znanje o življenju gradijo skozi izkušnje. Pri potrpežljivosti to velja še posebej. Potrebujejo veliko, veliko, VELIKO izkušenj, da spoznajo, da nekatere stvari preprosto potrebujejo čas.

Primer: risanje

Otrok vidi, da mi rišemo lepše kot on. Ne ve pa, koliko let že živimo, koliko smo v življenju narisali in kako nerodno so izgledale naše prve risbe. Odzove se samo na to, kar vidi pred seboj. Neprijeten občutek v sebi bi rad TAKOJ spremenil v prijetnega in pred njim beži: zmečka papir, odvrže barvice ali reče, da ne bo več risal.

Ob tem pa mu notranji glas ali miselna žabica pogosto prišepetava: »Slab si. Nisi dovolj dober. Nikoli ne boš.«

O teh notranjih glasovih govorimo pri naših MISELNIH ŽABICAH, in če te zanimajo, potem si moraš takoj priskbeti knjigo, da z njimmi začneš.

Drugi steber - miren in razumevajoč starš kot vzor

Otrokove izkušnje same po sebi niso dovolj. Ob sebi potrebuje mirnega, razumevajočega in potrpežljivega starša.

Pomembno je, da razumemo, da so otroci kot malinovec in na svoj način kažejo, kaj se dogaja v njih. Večinoma ne delajo stvari nalašč. Dobro je vedeti: ko vzgajamo otroka, najprej vzgajamo svoj notranji svet.

Otroci se potrpežljivosti najprej učijo od nas. Opazujejo, kako čakamo v vrsti, kako se odzovemo, ko se računalnik zatakne, in kako govorimo, ko nekaj ne gre po načrtu. Enako se naučijo tudi pritoževanja, nerganja in hitrih odzivov. Zaznajo naše čustveno stanje, našo energijo in jo kopirajo.

Nihče ne pričakuje, da bomo popolni. Smo pa odrasli. Imamo več znanja in izkušenj, zato nosimo tudi čustveno odgovornost za vzdušje v družini.

Tretji steber - veliko pogovorov in razlag

Več ko se z otrokom pogovarjamo in mu pokažemo, kako vse v življenju potrebuje svoj čas, prej bo košček za koščkom osvojil potrpežljivost.

• Piškoti potrebujejo čas, da se spečejo.
• Sonce potrebuje čas, da vzide.
• Jagode potrebujejo čas, da dozorijo.
• Tudi otrok potrebuje čas, da zraste.

Pri tem pa ni pomembno samo, KAJ povemo, ampak tudi KAKO. Lahko govorimo iz pristne povezanosti s seboj ali pa iz »starševskega plašča«, to ej tisto teženje, moraliziranje ali mini sešni. Otrok zelo dobro začuti razliko. Več o tem v 2027 na poseben način začnemo učiti v našo ŠOLI ZA STARŠE Z MISELNIMI ŽABICAMI.

Lahko začneš sedaj - 24-dnevni koledar

Tudi učenje in spodbujanje otrokove potrpežljivosti potrebuje svoj čas, za katerga rečemo, da nimam časa, a potrpežljivost je kot rastlina: če je ne zalivamo, hitro ovene. Pomagajte si z našiim 24-dnevnim koledarjem odkrivanja nevidnih daril.

Prenesete si ga TUKAJ.

Če vas zanimajo MISELNE ŽABICE, ste toplo dobrodošli v našo družino.