Spremljanje sprememb v vedenju učenca s posebnimi potrebami (starost 9 let) z uporabo simbolnega jezika Miselnih žabic

1 Uvod

Samoregulacija predstavlja eno izmed temeljnih razvojnih področij otrokovega funkcioniranja in pomembno vpliva na učenje, socialno vključevanje ter kakovost medosebnih odnosov. Pri učencih s posebnimi potrebami so težave na področju samoregulacije pogosto povezane z izzivi pri prepoznavanju lastnih misli, čustev in telesnih občutkov, kar se lahko odraža v impulzivnem vedenju, težavah pri sodelovanju ter manj učinkovitem reševanju vsakodnevnih socialnih situacij (Diamond, 2013; Barkley, 2015).

V specialnopedagoški praksi je podpora pogosto usmerjena predvsem v zmanjševanje neželenega vedenja in učenje ustreznih vedenjskih strategij. Razvojno usmerjeni pristopi pa izhajajo iz drugačnega razumevanja vedenja – kot izraza notranjih psiholoških procesov in razvojnih kompetenc, ki se pri otroku postopoma oblikujejo. Trajnejše spremembe vedenja zato niso posledica zunanjega nadzora, temveč razvoja sposobnosti prepoznavanja, razumevanja in zavestnega usmerjanja lastnega doživljanja.

Eden izmed takšnih pristopov je Inner Leader Method (ILM), ki razvoj samoregulacije razume kot postopen razvoj notranjih kompetenc. Pri tem ima osrednjo vlogo simbolni jezik Miselnih žabic, ki otroku omogoča, da na razvojno primeren in varen način raziskuje svoje notranje doživljanje. Namesto neposrednega govorjenja o sebi otrok uporablja simbolni jezik, preko katerega lažje prepoznava misli, čustva, telesne občutke in njihove medsebojne povezave ter postopoma razvija sposobnost zavestnega odločanja.

Takšno razumevanje vloge simbolnega jezika je skladno z razvojnim pogledom Vigotskega (1978), ki je poudarjal, da se višje psihične funkcije razvijajo najprej v socialni interakciji, nato pa se postopoma ponotranjijo kot notranji govor. Jezik pri tem ni le sredstvo sporazumevanja, temveč pomembno razvojno orodje mišljenja, samorefleksije in samouravnavanja. Simbolni jezik otroku omogoča varen prehod od zunanjega pogovora o simbolih k razumevanju lastnega notranjega sveta.

Namen prispevka je predstaviti uporabo simbolnega jezika Miselnih žabic v okviru modela Inner Leader Method pri delu z devetletnim učencem s posebnimi potrebami ter prikazati, kako se razvoj notranjih kompetenc samoregulacije odraža v postopnih spremembah vedenja.

2 Inner Leader Method in simbolni jezik Miselnih žabic

Inner Leader Method (ILM) je razvojni model, ki samoregulacijo razume kot proces postopnega razvijanja notranjih kompetenc, s katerimi otrok vse bolje prepoznava, razume in usmerja svoje doživljanje ter vedenje. Izhaja iz predpostavke, da vedenje ni primarni cilj obravnave, temveč najbolj vidna posledica otrokovega notranjega razvoja. Namesto usmerjanja pozornosti predvsem v odpravljanje neželenih vedenjskih odzivov model spodbuja razvoj kompetenc, ki otroku omogočajo trajnejše in bolj avtonomne spremembe.

Osrednje razvojno orodje modela predstavlja simbolni jezik Miselnih žabic, ki otroku omogoča, da o svojih mislih, čustvih in notranjih doživljanjih govori posredno, preko simbolov. Tak način izražanja ustvarja varno psihološko distanco, zmanjšuje občutek ogroženosti in otroku olajša raziskovanje notranjega sveta. Simboli predstavljajo most med otrokovim doživljanjem in njegovim razumevanjem, zato postopoma postajajo jezik, s katerim otrok razvija sposobnost samorefleksije in samouravnavanja.

Pomen simbolnega jezika je mogoče povezati z razvojnim pogledom Vigotskega (1978), ki je poudarjal, da se višje psihične funkcije razvijajo najprej v socialni interakciji, nato pa se postopoma ponotranjijo kot notranji govor. Jezik pri tem ni zgolj sredstvo sporazumevanja, temveč temeljno psihološko orodje razvoja mišljenja in samoregulacije. Ko otrok skozi dialog uporablja simbolni jezik, postopoma razvija notranji govor, ki mu omogoča opazovanje, razumevanje in usmerjanje lastnega doživljanja.

Model Inner Leader Method opisuje razvoj samoregulacije skozi štiri med seboj povezane razvojne kompetence:

• Inner Observer – razvijanje sposobnosti opazovanja lastnih misli, čustev in telesnih občutkov;
• Inner Understanding – razumevanje povezav med notranjim doživljanjem in vedenjem;
• Inner Leader – razvijanje sposobnosti zavestnega odločanja in izbire ustreznejših odzivov;
• Inner Creator – oblikovanje novih načinov razmišljanja, vedenja in reševanja vsakodnevnih situacij.

Kompetence se razvijajo postopno in se med seboj prepletajo. Z napredovanjem otrok razvija vedno večjo zmožnost notranjega vodenja, kar se odraža tudi v njegovem vedenju, odnosih in vključevanju v socialno okolje. Spremembe vedenja zato niso razumljene kot neposreden cilj dela, temveč kot naravna posledica razvoja notranjih razvojnih kompetenc.

3 Študija primera

Prispevek temelji na kvalitativni študiji primera devetletnega učenca s posebnimi potrebami, pri katerem so bile prisotne izrazite težave na področju samoregulacije, prepoznavanja lastnega doživljanja ter socialnega vključevanja. Namen spremljanja ni bil preverjanje učinkovitosti modela Inner Leader Method, temveč opis razvojnega procesa učenca ob uporabi simbolnega jezika Miselnih žabic in prikaz povezave med razvojem notranjih kompetenc ter spremembami vedenja.

Simbolni jezik Miselnih žabic je bil učencu predstavljen v okviru skupinskega socialnega učenja, kjer so učenci skozi zgodbo, petstopenjski model komunikacije in druge dejavnosti postopoma spoznavali pomen posameznih simbolov (“žabic”) ter jih povezovali z lastnimi mislimi, čustvi in vedenjem. Glede na potrebe učenca je bilo skupinsko delo občasno dopolnjeno tudi z individualnimi srečanji, namenjenimi poglobljeni refleksiji in podpori pri prenosu pridobljenih spoznanj v vsakodnevne situacije.

Spremljanje je potekalo več mesecev in je temeljilo na sistematičnem opazovanju učenčevega delovanja pri pouku in drugih šolskih dejavnostih, sprotnem beleženju strokovnih opažanj ter zaključnem refleksivnem intervjuju z učencem. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju štirih notranjih kompetenc modela Inner Leader Method – opazovanju notranjih procesov, njihovemu razumevanju, zavestnemu odločanju ter oblikovanju novih načinov odzivanja. Hkrati so bile spremljane tudi spremembe vedenja v različnih socialnih situacijah.

3.1 Razvoj učenca po modelu Inner Leader Method

Analiza spremljanja je pokazala, da se razvoj učenca ni odražal izključno v neposrednem zmanjševanju neustreznega vedenja, temveč v postopnem razvoju notranjih kompetenc samoregulacije. Spremembe vedenja so se pojavljale vzporedno z razvojem sposobnosti opazovanja lastnega doživljanja, razumevanja povezav med mislimi, čustvi in vedenjem ter vse večje zmožnosti zavestnega odločanja. Razvojni potek in spremljajoče spremembe vedenja povzema Slika 1.

3.1.1 Opazovanje notranjih procesov (Inner Observer)

V začetni fazi je učenec postopoma razvijal sposobnost opazovanja lastnih misli, čustev in telesnih občutkov. Simbolni jezik Miselnih žabic mu je omogočil, da je svoje notranje doživljanje začel opisovati posredno, preko simbolov, kar je zmanjšalo obrambne odzive in povečalo pripravljenost za sodelovanje. Namesto hitrega odzivanja je vse pogosteje zmogel prepoznati, da se v njem nekaj dogaja, ter to tudi ubesediti.To se je v vsakodnevnem življenju odražalo v večji umirjenosti ob začetku konfliktnih situacij ter večji pripravljenosti za pogovor o lastnem doživljanju.

3.1.2 Razumevanje notranjih stanj (Inner Understanding)

Z nadaljnjim delom je učenec začel prepoznavati povezave med svojimi mislimi, čustvi, telesnimi občutki in vedenjem. Vedno pogosteje je znal pojasniti, zakaj je v določeni situaciji reagiral na določen način, ter prepoznati sprožilce svojih odzivov. Simbolni jezik mu je omogočil, da je o teh povezavah razmišljal brez občutka obsojanja ali neuspeha.

Vedenjske spremembe so se kazale v manjšem številu impulzivnih odzivov, hitrejšem umirjanju po konfliktih ter večji pripravljenosti prevzeti odgovornost za svoje ravnanje.

3.1.3 Zavestno odločanje (Inner Leader)

Ko je učenec postopoma razvijal sposobnost opazovanja in razumevanja lastnega notranjega doživljanja, se je začela razvijati tudi zmožnost zavestnega odločanja. V konfliktnih ali čustveno zahtevnih situacijah ni več reagiral zgolj impulzivno, temveč je vse pogosteje zmogel prepoznati možnost izbire drugačnega odziva. Simbolni jezik Miselnih žabic mu je pri tem omogočal, da je različne odzive najprej raziskoval na simbolni ravni, nato pa jih začel preizkušati tudi v vsakodnevnih situacijah.

Pomembna sprememba je bila predvsem večja pripravljenost za ustavitev pred odzivom, razmislek o možnih posledicah ter iskanje primernejših načinov reševanja konfliktov. Učenec je vse pogosteje sam prepoznal trenutke, ko je potreboval pomoč pri umirjanju, in začel uporabljati strategije, ki jih je razvijal skozi različne dejavnosti. Vedenjske spremembe so se kazale v bolj premišljenem odzivanju, večji samokontroli ter uspešnejšem sodelovanju z vrstniki in odraslimi.

3.1.4 Oblikovanje novih načinov odzivanja (Inner Creator)

V zaključnem obdobju spremljanja se je pokazalo, da učenec novih odzivov ni več uporabljal le v znanih situacijah, temveč jih je začel spontano prenašati tudi v nove okoliščine. Razvoj ni bil usmerjen zgolj v zmanjševanje neustreznega vedenja, temveč v oblikovanje novih načinov razmišljanja o sebi, svojih odnosih in možnostih reševanja vsakodnevnih izzivov.

Učenec je postajal vse bolj samozavesten pri izražanju svojih občutkov, lažje je sprejemal odgovornost za svoje ravnanje in pogosteje sam iskal rešitve v socialnih situacijah. Ob tem so postajali njegovi odzivi bolj prilagodljivi, sodelovanje z vrstniki uspešnejše, konflikti pa manj pogosti in manj intenzivni. Opazne vedenjske spremembe so tako predstavljale predvsem zunanji izraz razvoja notranjih kompetenc samoregulacije.

Rezultati študije primera kažejo, da se je razvoj odvijal kot povezan proces, v katerem so se posamezne kompetence medsebojno dopolnjevale. Najprej je učenec razvijal sposobnost opazovanja lastnega doživljanja, nato njegovo razumevanje, sledila je vse večja zmožnost zavestnega odločanja in nazadnje oblikovanje novih načinov odzivanja. Takšno razvojno zaporedje podpira temeljno izhodišče modela Inner Leader Method, da so trajnejše spremembe vedenja predvsem posledica razvoja notranjih kompetenc in ne neposrednega usmerjanja vedenja.

4 Razprava, sklep in priporočila za prakso

Predstavljena študija primera kaže, da se spremembe vedenja pri učencu s posebnimi potrebami niso razvijale kot neposredna posledica učenja novih vedenjskih strategij, temveč so spremljale postopni razvoj notranjih kompetenc samoregulacije. Razvoj je potekal od večjega zavedanja lastnih misli, čustev in telesnih občutkov preko njihovega razumevanja do sposobnosti zavestnega odločanja in oblikovanja novih načinov odzivanja. Takšno razvojno zaporedje potrjuje temeljno izhodišče modela Inner Leader Method, da trajnejše vedenjske spremembe temeljijo na razvoju notranjih psiholoških procesov.

Pomembno vlogo je imel pri tem simbolni jezik Miselnih žabic, ki je učencu omogočil varen in razvojno primeren način raziskovanja lastnega notranjega sveta. Simboli (“žabice”) so predstavljali oporo pri prepoznavanju notranjih stanj, njihovem poimenovanju in razumevanju povezav med mislimi, čustvi, telesnimi občutki in vedenjem. Skladno z razvojnim pogledom Vigotskega je simbolni jezik deloval kot psihološko orodje, preko katerega se je zunanji dialog postopoma preoblikoval v notranji govor, kar je učencu omogočalo vse večjo samorefleksijo in samouravnavanje.

Čeprav ugotovitev posamezne študije primera ni mogoče posploševati, predstavljeni primer kaže, da razvojno usmerjeni pristopi ponujajo pomembne možnosti za podporo učencem s posebnimi potrebami. Namesto osredotočanja zgolj na odpravljanje vedenjskih težav omogočajo sistematičen razvoj kompetenc, ki predstavljajo temelj dolgoročnejših sprememb in večje samostojnosti otroka.

Predstavljeni pristop odpira tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje uporabe simbolnega jezika Miselnih žabic v različnih vzgojno-izobraževalnih okoljih ter pri različnih skupinah učencev s posebnimi potrebami. Nadaljnje raziskave bi lahko vključile večje število udeležencev in spremljale razvoj notranjih kompetenc skozi daljše časovno obdobje.

Osrednja ugotovitev predstavljene študije primera je, da se je simbolni jezik Miselnih žabic izkazal predvsem kot razvojno orodje in ne kot vedenjska tehnika. Učencu je omogočil postopno razvijanje jezika za razumevanje lastnega notranjega sveta, spremembe vedenja pa so se pojavljale kot naravna posledica tega razvojnega procesa.

4.1 Priporočila za specialnopedagoško prakso

Predstavljena študija primera kaže, da lahko simbolni jezik Miselnih žabic v okviru modela Inner Leader Method predstavlja uporabno razvojno orodje pri delu z učenci s posebnimi potrebami. Uporaba simbolnega jezika spodbuja razvoj notranjih kompetenc, ki predstavljajo temelj samoregulacije in dolgotrajnejših sprememb vedenja. Na podlagi ugotovitev študije primera izpostavljamo naslednja priporočila za prakso:

• Simbolni jezik vključujmo kot razvojno orodje, ki otroku omogoča varno raziskovanje lastnih misli, čustev in telesnih občutkov.

Poudarek naj bo na razvoju notranjih kompetenc, ne zgolj na spreminjanju vedenjskih odzivov.

• Skupinsko socialno učenje dopolnjujmo z individualnim delom, kadar otrok potrebuje dodatno podporo pri razumevanju in prenosu novih spoznanj v vsakdanje situacije.
• Spodbujajmo otrokovo samorefleksijo in notranji govor, saj predstavljata pomemben temelj samoregulacije in zavestnega odločanja.
• Razvoj spremljajmo celostno, z opazovanjem otrokovega razumevanja, odločanja in socialnega delovanja, ne le skozi spremembe vedenja.

Čeprav ugotovitev posamezne študije primera ni mogoče posploševati, predstavljeni pristop odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje uporabe simbolnega jezika Miselnih žabic pri različnih skupinah učencev s posebnimi potrebami ter v različnih vzgojno-izobraževalnih okoljih.

5 Sklep

Prispevek izpostavlja razvojni pogled na samoregulacijo, po katerem trajnejše spremembe vedenja izhajajo iz razvoja notranjih kompetenc in ne zgolj iz učenja ustreznih vedenjskih odzivov. Predstavljena študija primera kaže, da je simbolni jezik Miselnih žabic v okviru modela Inner Leader Method učencu omogočil postopno oblikovanje jezika za razumevanje lastnega notranjega sveta ter razvoj opazovanja, razumevanja, zavestnega odločanja in ustvarjanja novih načinov odzivanja.

Prav razvoj teh kompetenc se je odražal v postopnih spremembah vedenja, večji samostojnosti pri uravnavanju odzivov ter uspešnejšem vključevanju v socialne situacije. Predstavljeni pristop zato ne ponuja le novih načinov dela z učenci, ki imajo vedenjske izzive, temveč odpira možnost, da otrok razvije notranje psihološke kompetence, ki predstavljajo temelj njegovega dolgoročnega osebnostnega razvoja.

Če želimo pri učencih s posebnimi potrebami doseči trajnejše spremembe vedenja, moramo razvijati predvsem njihove notranje razvojne kompetence. Simbolni jezik Miselnih žabic v okviru modela Inner Leader Method ponuja možnost, da otrok postopoma razvije jezik za razumevanje sebe, kar predstavlja pomemben temelj samoregulacije, socialnega vključevanja in celostnega razvoja.

Prispevek želi prispevati k razmisleku o pomenu razvojno usmerjenih pristopov v specialni pedagogiki, ki otroka ne obravnavajo predvsem skozi njegove težave, temveč skozi razvoj njegovih notranjih potencialov.

O avtorici

Sem Saša Jalen, svetovalna delavka in druga učiteljica v 1. razredu prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom na Osnovni šoli Antona Janše Radovljica. Sem montessori pedagoginja in izvajalka socialnega učenja, pri svojem delu pa se osredotočam na razvoj socialno-čustvenih spretnosti, samoregulacije ter varnega učnega okolja.

Metodo Miselnih žabic uporabljam pri učencih, starih od 7 do 12 let, ki potrebujejo dodatno podporo pri razumevanju čustev in vedenjskih odzivov. Zanje sem razvila prilagojene dejavnosti, kartice, jutranje kroge in komunikacijske pristope, s katerimi simbolni jezik metode vključujem v vsakdan razreda.

Pri delu me vodi prepričanje, da največje spremembe nastajajo v odnosu, v katerem se otrok počuti varnega, sprejetega in razumljenega.

Saša Jalen, univ. dipl. pedagoginja in Montessori pedagoginja z dodatnimi specialnimi znanji

Ustanova: Osnovna šola Antona Janše Radovljica

Članek je objavljen v zborniku, ki ga nadjete TUKAJ!

Prijava v sistemu KATIS!

Več informacij lahko najdete TUKAJ!