Od otroka, ki mora biti “glavni” do bolj samozavednega: kako otroku pomagamo razumeti, kaj se dogaja v njem

V vrtcih, šolah in družinah se pogosto ponavlja ista zgodba. Odrasli se trudimo. Res se trudimo.

Razlagamo. Usmerjamo. Pomirjamo. Postavljamo meje. Ponavljamo iste stavke. Iščemo nove načine. Včasih zvečer skoraj diplomiramo iz potrpežljivosti, čeprav nam nihče ne podeli diplome.

Pa vendar pride trenutek, ko se v nas pojavi tihi, boleč občutek: “Delam toliko, otrokovo vedenje pa se še vedno ne spreminja.”

To poznajo starši.

To poznajo vzgojitelji.

To poznajo učitelji.

To poznajo vsi odrasli, ki jim je mar.

Pomembno je povedati nekaj zelo jasno: morda težava ni v tem, da delamo premalo. Morda težava ni v tem, da nismo dovolj dobri odrasli. Morda samo gledamo preveč na vedenje in premalo na zgodbo, ki se skriva pod njim.

Otrokovo vedenje je pogosto samo vrh ledene gore. Tisto, kar vidimo na zunaj, je izbruh, jok, upor, umik, šefovanje, trma, nemir ali molk.

Pod tem pa je notranji svet.

Misli. Čustva. Napetost v telesu. Strahovi. Potrebe. Nerazumevanje samega sebe.

Občutek: “Nekaj se dogaja v meni, ampak ne vem, kaj.”

Otrok nam s svojim vedenjem pogosto ne želi otežiti dneva. Čeprav priznajmo, včasih je videti, kot da ima za to poseben jutranji načrt.V resnici pa otrok pogosto sporoča:

“V meni se nekaj dogaja in sam tega še ne znam razumeti.”

Ko otrok nima jezika, govori z vedenjem

Pri Umrijeno starševstvo izhajamo iz preprostega, a globokega razumevanja:

Otrok ne more voditi notranjega sveta, ki ga še ne razume.

Če otrok ne zna poimenovati tega, kar se dogaja v njem, bo to pokazal skozi vedenje.

Če ne zna povedati: “Počutim se negotovo,” bo morda začel ukazovati drugim.

Če ne zna povedati: “Strah me je, da ne bom dovolj dober,” bo morda zavrnil nalogo, preden sploh poskusi.

Če ne zna povedati: “V meni je preveč vsega,” bo morda kričal, jokal, brcal, se zaprl vase ali izzival.

Vedenje je jezik otroka, ki še nima besed za svoj notranji svet, zato otroku ne pomagamo samo tako, da mu povemo, kaj naj preneha delati. Pomagamo mu tako, da mu damo jezik, s katerim lahko začne razumeti sebe.

To je velika razlika.

Eno je otroku reči: “Nehaj šefovati.”ali "Moraš res skozi biti glaven/a."

Drugo je otroku pomagati razumeti: “V tebi se je pojavil zelo močan impulz, da bi imel vse pod nadzorom. Poglejva, kaj ti ta impulz želi povedati.”

Prvi stavek ustavlja vedenje. Drugi odpira vrata v notranji svet.

prav tam se začne resnična sprememba.

Moč simbolnega jezika

Otroci ne razmišljajo samo v razlagah. Otroci razumejo skozi slike, zgodbe, simbole in doživetja, zato je simbolni jezik tako močan.

Ko otroku rečemo nekj v simbolnem jeziku, mi ne rečemo:

“Ti si slab.”

“Ti si težaven.”

“Ti si šefovski.”

“Ti si nasilen.”

“Ti si preveč.”

Povemo mu nekaj veliko bolj zdravilnega:“Nekaj se dogaja v tebi, ampak to nisi ves ti.”

To je začetek notranje svobode, kar vska dan dokazujejo miselne žabice ali Inner Leader Method v Sloveniji in tujini.

Otrok začne razumevati, da njegove misli niso vedno resnica. Njegovi impulzi niso vedno ukaz. Njegova čustva niso njegova celotna identiteta. V njem je lahko nekaj zelo glasnega, a on se lahko uči postati vodja tega notranjega sveta.

To je jedro metode Inner Leader Method - mislelnih žabic.

Otrok ni samo “priden” ali “nepriden”. Otrok se uči postajati notranji vodja.

Ko ima otrok simbolni jezik, se v njem začne ustvarjati prostor med tem, kar čuti, in tem, kar naredi. Prav v tem prostoru se rodi samoregulacija.

Ne v sramu.

Ne v strahu.

Ne v kazni.

Ne v nenehnem popravljanju.

Samoregulacija se začne tam, kjer otrok začuti:“Razumem, kaj se dogaja v meni, in odrasli ob meni me ne zapusti v tem.”

Od “jaz sem tak” do “nekaj se dogaja v meni”

Eden najpomembnejših premikov pri otroku se zgodi takrat, ko se njegova identiteta loči od njegovega vedenja.

To pomeni, da otrok ne ostane ujet v prepričanju:

“Jaz sem poreden.”

“Jaz sem slab.”

“Jaz vedno vse pokvarim.”

“Jaz sem težaven.”

“Jaz sem šefovski.”

Namesto tega začne razvijati nov notranji jezik:“V meni se je pojavila močna misel.”

“Moja čustva so postale glasne.”

“Hotel sem ukazovati, ampak sem se ustavil.”

“Bil sem zelo jezen, ampak jaz nisem samo jeza.”

“Lahko izberem drugače.”

To se morda sliši preprosto, vendar je razvojno izjemno pomembno, ker otrok prvič dobi notranji zemljevid. Ne samo navodilo od zunaj, ampak zemljevid znotraj sebe.

Otrok, ki ima zemljevid, se ne izgubi več tako hitro v vsaki nevihti.

Deklica (8 let), ki je rada vodila vse okoli sebe

Ena od vzgojiteljic je opisala deklico, ki je bila zelo bistra, organizirana in močna v izražanju svoje volje.V vsakdanjem jeziku bi hitro rekli: “Ta deklica je šefovska - vedno hoče biti glavna.”

Velikokrat je poslušala:

“Nehaj ukazovati.”

“Pusti še drugim, da se odločijo.”

“Ne moreš vedno ti voditi.”

“Ne bodi tako šefovska.”

Toda otrok, ki sliši samo popravljanje, pogosto ne razume, kaj se v njem dogaja. Sliši samo: “Nekaj z mano ni v redu.”

Ko je deklica dobila simbolni jezik, ki ga orodje Inner Leader Method ponuja, se je začelo nekaj naravno spreminjati. Nekega dne je sama pritekla do učiteljice in ji razložila:

“Polno je bilo tistih misli, da sem jih opazila, morala sem jih utišati.”

Na zunaj je bilo to majhno. Ni kričala. Ni ukazovala. Ni naredila velike drame. Ni bilo ognjemeta, orkester ni začel igrati in nihče ni posnel dokumentarca. V njej se je zgodilo nekaj pomembnega. Začela je razumeti: “V meni se je pojavil šefovski impulz, ampak jaz lahko to usmerjam in sem drugačna.”

Deklica ni bila več samo “šefovska”. Postajati je začela vladarka svojega notranjega sveta.

Deček (9 let, posebne potrebe), ki je našel novo ime zase

Še bolj ganljiv je primer devetletnega dečka iz osnovne šole s prilagojenim programom. Ko je prišel v razred, je bilo njegovo vedenje zelo intenzivno. Brcal je, metal stole in mize, drugi otroci so se ga bali. Na zunaj bi lahko videli samo nevarnost. Samo težavo. Samo vedenje, ki ga je treba ustaviti. Toda učiteljica je najprej iskala stik.

Ne popolnega otroka. Ne takoj mirnega vedenja. Najprej stik. Gradila je odnos. Varno prisotnost. Zaupanje. Po tednu dni je začel v odnos vstopati simbolni jezik Inner Leader Method.

Deček je počasi začel razumeti, da njegov bes ni vse, kar je on, da njegova moč ni nekaj slabega, da njegov notranji pritisk potrebuje vodstvo, ne sramu.

Nekega dne je povedal stavek, ki nosi ogromno težo:

“Jaz nisem nasilen. Jaz sem pogumen.”

To ni bila samo lepa misel. To je bil premik identitete. Postala je nejgova "mantra".

Otrok ni rekel: “Jaz sem problem.”

Rekel je: “V meni je moč in ta moč lahko postane pogum.”

To je trenutek, ko otrok začne drugače doživljati samega sebe. Ko otrok začne drugače doživljati sebe, se sčasoma začne drugače tudi vesti.

Prvi premiki niso vedno vidni navzven

Odrasli si pogosto želimo dokaz, da nekaj deluje. Želimo videti mirnejše vedenje. Manj izbruhov. Manj upora. Več sodelovanja. Več “lepo prosim” in manj “ne bom”.

Popolnoma razumljivo. Tudi odrasli nismo roboti z brezplačno nadgradnjo potrpežljivosti.

Toda pri otrokovem razvoju se najgloblji premiki pogosto zgodijo, preden jih vidimo na zunaj.

Prvi znak spremembe ni vedno to, da se otrok takoj umiri. Včasih je prvi znak to, da opazi, da reče:

“V meni so bile glasne misli, čustva.”

“Hotel sem udariti, ampak sem se ustavil.”

“V meni je bilo veliko jeze.”

“Potrebujem pomoč, da najdem sebe.”

“Danes nisem poslušal svojih misli.”

To so majhni stavki z velikimi koreninami, ker otrok ne deluje več samo iz impulza.

Začenja opazovati svoj notranji svet in otrok, ki zna opaziti, lahko sčasoma začne izbirati.

Otroki, ki uporabljajo orodje in simbolni jezik Inner Leader Method v tem postajajo vse bolj naravni in sproščeni.

Kaj to pomeni za starše in pedagoge

Za starše in pedagoge to pomeni nekaj zelo pomembnega: Naša naloga ni samo ustaviti vedenje.Naša naloga je otroku pomagati razumeti, kaj vedenje sporoča.

Seveda otrok potrebuje meje. Potrebuje jasnost. Potrebuje varnost. Potrebuje odraslega, ki zna reči ne. Potrebuje strukturo, ampak otrok hkrati potrebuje tudi odraslega, ki vidi globlje od trenutka.

Odraslega, ki ne vpraša samo: “Kako naj to vedenje čim prej ustavim?”

Ampak tudi: “Kaj se otrok skozi to vedenje še uči razumeti o sebi?”

Ko odrasli začnemo gledati tako, se spremeni tudi naš odziv, namesto da otroka hitro označimo, lahko rečemo: “Vidim, da je v tebi nekaj zelo glasnega.”

“Zdi se, da so tvoje misli zdaj prevzele krmilo.”

“Pridi, pomagava tvojemu vladarju spet najti prestol.”

“Ni treba, da te žabice vodijo. Lahko jih opaziva skupaj.”

“Ti nisi ta izbruh. Ti si otrok, ki se uči voditi svoj notranji svet.”

Takšni stavki skozi simbolni jezik otroku ne odvzamejo odgovornosti. Prav nasprotno. Dajo mu pot do odgovornosti brez sramu.

Pravo vprašanje ob koncu dneva

Vsak odziv odraslega za otroka postane izkušnja. Vsaka izkušnja postane pomen. In vsak pomen, ki se ponavlja, počasi postane otrokovo prepričanje o sebi. Če otrok vedno znova dobi sporočilo: “Ti si težava,” bo morda začel verjeti: “Z mano je nekaj narobe.”

Če pa otrok vedno znova dobi sporočilo: “V tebi se dogaja nekaj, kar lahko skupaj razumeva,” bo začel razvijati drugačno notranjo zgodbo:

“Nisem slab. Učim se.”

“Nisem moj izbruh. Lahko se ustavim.”

“Nisem moje glasne misli. Lahko jih vodim.”

“V meni je moč, ki jo lahko uporabim drugače.”

To je Umirjeno starševstvo. Ne otrok, ki je popoln, ampak otrok, ki počasi razvija notranjo moč, samorazumevanje in zaupanje vase, zato pravo vprašanje ob koncu dneva ni samo:

“Je bil otrok danes priden?”

Pravo vprašanje je:

“Je otrok danes sebe razumel vsaj malo bolje?”

Ker ko otrok začne razumeti svoj notranji svet, vedenje ni več njegov edini glas. Takrat se začne nekaj zelo pomembnega. Otrok ne potrebuje več samo odraslega, ki ga nadzoruje od zunaj. Začne graditi notranjega vodjo.

Ko starš, vzgojitelj ali učitelj vidi zgodbo za vedenjem, ne rešuje več samo trenutka.

Pomaga otroku graditi človeka, ki bo nekega dne znal voditi sebe tudi takrat, ko odraslega ne bo več ob njem.

In če te vse to pokliče kot starša ali učitelja, je mogoče čas, da se naučiš osnov Inner Leader Method - ali miselnih žabich po domače.

ZA STARŠE: 21-dnevna delavnica VEČ PREBERI TUKAJ.

ZA PEDAGOŠKE DELAVCE: 30-urni seminar VEČ PREBERI TUKAJ.