Kje vztrajnost nastaja in kje pri otroku začne izginjati?

»Moj otrok prehitro obupa.«

To je stavek, ki ga danes izjemno pogosto slišim od staršev. Vsakič, ko ga slišim, se najprej spomnim sebe – ne le kot vzgojiteljice, temveč predvsem kot mame in velikokrat opazim, kako sem želela svojega otroka zaščititi pred vsako bolečino, razočaranjem in neuspehom.

Danes pa razumem, da je bilo moje takratno vedenje pogosto le odsev moje lastne nepredelane bolečine. Nisem želela zaščititi le njega – v resnici sem želela zaščititi sebe. Težko mi je bilo opazovati njegov neuspeh, saj je v meni prebujal globoke občutke nemoči, žalosti in strahu. Iskreno sem verjela, da bom dobra mama takrat, ko bom znala odstraniti vse ovire z njegove poti.

A življenje me je naučilo nekaj neprecenljivega, da otroka na življenje ne pripravimo tako, da mu odstranimo vse ovire. Na življenje ga pripravljamo tako, da ga naučimo hoditi skozi njih.

Dolgo nisem razumela, da sem mu vsakič, ko sem prehitro posegla vmes, nehote odvzela nekaj dragocenega – priložnost za rast. Priložnost, da doživi razočaranje, se sreča z neuspehom ter odkrije, da neprijetni občutki niso večni. Kajti prav tam, kjer mu ni lahko, začne nastajati prava vztrajnost.

Vztrajnost je veščina, ki se je učimo

Vztrajnost ni vnaprej dana osebnostna lastnost, temveč življenjska veščina, ki jo razvijamo tako sami kot tudi v vzogji pri otrocih. Zelo podobno kot hojo, govor ali branje se tudi vztrajnosti postopoma učimo in pri tem potrebuje razvoj vztrajnosti svoj čas, izkušnje in predvsem odraslega, ki verjame v otrokove zmožnosti.

Ne razvija pa se vztrajnost se ob velikih življenjskih preizkušnjah, ampak raste v drobnih, vsakodnevnih trenutkih, ko:

• otrok sestavlja stolp iz kock in se mu podre,
• mu risba ne uspe tako, kot si je zamislil,
• ne uspe zapeti zadrge na jopici,
• zgubi pri družabni igri,
• ga preplavijo jeza, razočaranje ali sram.

V teh trenutkih otrok ne razvija le motorike, govora ali mišljenja, ampak gradi primarni odnos do samega sebe. Vsaka ovira mu postavlja tiho vprašanje: »Kaj boš naredil zdaj? Boš odnehal, boš poiskal pomoč ali boš poskusil še enkrat?«

Kje vztrajnost začne izginjati?

Vztrajnost ne izgine zato, ker bi bil otrok len ali ker ne bi imel dovolj volje. Velikokrat začne izginjati natanko tam, kjer jo odrasli iz najboljše namere nehote ustavimo.

Ko rečemo:

• »Pusti, bom raje jaz.«
• »To je zate pretežko.«
• »Ne jokaj, saj ni nič takega.«

Vsakič, ko otroku prehitro odvzamemo izziv, mu podzavestno pošiljamo sporočilo: "Ne verjamem, da zmoreš."

Otrok tega ne sliši le z ušesi, ampak ga začuti z vsem svojim bitjem. Če takšno sporočilo doživlja dovolj pogosto, ga sčasoma začne sprejemati kot resnico o sebi.

A že eno drugačno sporočilo prinese povsem novo energijo in ustvari novo predstavo o sebi. Stavek, kot je: »Verjamem, da zmoreš,« je tisto seme, iz katerega se začne rojevati njegov notranji vodja (Inner Leader).Ob takšni podpori otrok razvije občutek, da težava ni nekaj, pred čimer mora pobegniti, temveč nekaj, kar lahko razume, raziskuje in postopoma reši.

Kaj sem odkrila v metodi Inner Leader?

V današnjem hitrem tempu življenja starši pogosto nezavedno in prehitro iščemo načine, kako bi otrok čim prej popravil svoje vedenje, ne da bi se prej ustavili in skušali razumeti sporočilo, ki se skriva za njim. Tudi sama sem dolgo iskala globlji način, kako zares razumeti otroka.

Ko sem spoznala Inner Leader Method in simbolni jezik Miselnih žabic, sem začela povsem drugače gledati na otrokovo vedenje. Še pomembneje pa je bilo, da sem začela drugače gledati nase. Spoznala sem, da otrokovo vedenje pogosto prebudi moj lastni notranji svet – moje strahove, bolečine, vzorce in pretekla prepričanja. Prav na tej točki se začne največje učenje.

Metoda Inner Leader predstavlja izjemno naraven proces učenja, v katerem odrasli postopoma začne razumeti otrokov notranji svet, hkrati pa spoznava in celi svojega. Ko razumemo, zakaj se otrok odziva tako, kot se, in hkrati opazujemo, kaj se ob tem dogaja v nas, se celoten odnos globoko transformira.

Otrok se ne počuti več popravljenega, temveč sprejetega, razumljenega in varnega. In prav iz tega občutka organsko zrastejo vztrajnost, samoregulacija, zaupanje vase ter neomajna notranja moč.

Renata Veit

Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice

Praktik nevrolingvističnega programiranja (NLP)

Praktik Pranic Healing (Advanced Course)

Praktik Access Bars

Če te vse to pokliče kot starša ali učitelja, je mogoče čas, da se naučiš osnov Inner Leader Method - ali miselnih žabich po domače.

ZA STARŠE: 21-dnevna delavnica VEČ PREBERI TUKAJ.

ZA PEDAGOŠKE DELAVCE: 30-urni seminar VEČ PREBERI TUKAJ.